Ekološko kmetijstvo je kmetijski sistem, ki si prizadeva, da porabnike preskrbuje s svežimi, okusnimi in s pristnimi živili, ob tem pa spoštuje sisteme naravnih življenjskih ciklov. To dosega tako, da se opira na vrsto ciljev in načel ter na skupne prakse. Te so naravnane tako, da je človeški vpliv na okolje čim manjši, ob tem pa zagotavljajo, da kmetijski sistem deluje čim bolj naravno.

Ali bolj po domače povedano… živila ekološkega izvora so bolj kakovostna od konvencionalnih.  Čeprav so nekateri prepričanja, da imajo ekološka živila boljšo hranilno vrednost, vas moram razočarati, da to ne drži. A ekološka pridelava in predelava potekata brez dodatkov kemičnih sestavin, živila so pridelana brez uporabe pesticidov, konzervansov, umetnih arom in barvil ter gensko spremenjenih organizmov, zato teh substanc zagotovo ne bomo našli v ekološki hrani. 

Ekološko kmetijstvo želi vzpostaviti sistem trajnostnega upravljanja v kmetijstvu. Pri tem upošteva naravne sisteme in kroženje snovi ter ohranja in izboljšuje zdravje tal, vode, rastlin in živali ter ravnotežje med njimi – prispeva k visoki stopnji biološke raznovrstnosti. Odgovorno uporablja energijo in naravne vire, kot so voda, prst, organska snov in zrak. Spoštuje visoko stopnjo standardov dobrega počutja domačih živali in posebej upošteva potrebe, značilne za posamezno vrsto. 

S  pridelavo in izdelavo širokega izbora ekoloških živil in drugih kmetijskih pridelkov se odziva na zahteve potrošnikov po izdelkih, izdelanih na način, ki ne škoduje okolju, človeškemu zdravju, zdravju rastlin in živali ter skupni blaginji.

Tukaj je vsaj pet razlogov, zakaj se raje odločimo za ekološko pridelano hrano:

1. Živila ne vsebujejo nepotrebnih kemikalij, ki pri konvencionalnem kmetijstvu zlahka zaidejo v sisteme s pesticidi, ki na dolgi rok negativno vplivajo na zdravje ljudi, tako posredno kot neposredno. Zakaj torej ne bi izbrali ekološke hrane, ki je brez pesticidov, gensko spremenjenih organizmov in ostalih sintetičnih substanc?
2. Okus hrane in na splošno okus je sicer subjektiven pojem, vendar je bolj verjetno, da boste dobili bolj svež okus z organsko hrano. Ekološka živila ne vsebujejo umetnih konzervansov, zato se zadržujejo na polici manj časa, potrošniki pa dobijo sveži in boljši izdelek.
3. Vemo, da pesticidi in kemikalije ne spadajo v vodo, predvsem v pitno vodo, jezera, reke ali oceane, ampak v tem trenutku je ogrožena večina vode na zemlji. Odpadna vode pri neekološkem kmetijstvu se deponira v različnih vodnih sistemih. Večina pesticidov se v vodi ne razgradi, kar pomeni, da lahko ostaja v vodnih sistemih leta in leta. Kmetijstvo ekološke pridelave pripomore k manjšem onesnaževanju vode, prav tako v splošnem uporabi manj vode za pridelavo, predelavo, s čimer se zagotavlja trajnostna raba dobrin. 
4. Divje živali so odvisne od habitatov, v katerih živijo, pomembno je, da so ti zdravi in jim nudijo optimalne pogoje za preživetje. Če je v okolici, tako v zraku, vodi kot tleh npr. preveč pesticidov, se ti infiltrirajo v habitate in tako trpijo mnoge živali. Z ekološko pridelavo jim je prikrajšana ta skrb, po drugi strani je ekološka vzreja živali mnogo primernejša in sočutna kot pri konvencionalnem kmetijstvu. 
5. Pravijo, da bi vsi morali biti zaskrbljeni zaradi erozije tal. Ta namreč med drugim spodbuja poplave in sušo. Erozija tal povzroča prekomerno količino praha v zraku, kar privede tudi do onesnaževanje zraka. Načini pri ekološkem kmetovanju pomagajo nadzorovati erozijo.
6. Konvencionalna kmetijska proizvodnja uporablja več fosilnih goriv kor pridelava ekološke hrane. Študije kažejo, da lahko trajnostne metode kmetovanja uporabljajo tudi 23 do 56 odstotkov manj fosilne energije kot konvencionalne metode kmetovanja. Nakup ekološke hrane tako podpira trajnostno kmetijstvo, ki ohranja neobnovljiva fosilna goriva, prihrani denar, porabljen za energetske vire, in zmanjšuje učinke globalnega segrevanja. 

Proizvodnja in prodaja ekoloških živil z oznakami in znaki na trgu v Sloveniji, prav tako v Evropi in svetu, sledi strogemu postopku certifikacije, ki je obvezen za vse.

JEM Z GLAVO, TOREJ ZDRAVO.

Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2019. Ekološka pridelava. Pridobljeno 26.2.2019 iz: http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/lokalno_pridelana_zelenjava/nacini_pridelave/.

Basha, M. B., Mason, C., Shamsudin, M. F., Hussain, H. I., & Salem, M. A. (2015). Consumers Attitude Towards Organic Food. Procedia Economics and Finance, 31, 444–452.

Hughner, R. S., McDonagh, P., Prothero, A., Shultz, C. J., & Stanton, J. (2007). Who are organic food consumers? A compilation and review of why people purchase organic food. Journal of Consumer Behaviour, 6(2-3), 94–110.